Zakoni o krepitvi nege: podpora pri demenci - Your-Best-Home.net

Kazalo:

Anonim

Dolgo časa je bila distribucija storitev oskrbe urejena zelo neenakomerno. Zlasti osebe z demenco niso prejemale enakih ugodnosti kot druge osebe s telesnimi boleznimi. S sprejetjem zakonov I, II in III o krepitvi oskrbe v letih 2014 in 2015 je razdeljevanje oskrbnih storitev zdaj pravično tudi za osebe z demenco.

Akti za okrepitev oskrbe: pregled

Prva dva zakona o krepitvi dolgotrajne oskrbe, PSG I in PSG II, sta sprva nadomestila različno razporejena nadomestila za ljudi s telesnimi boleznimi in osebe z demenco. Čeprav so bili zakoni sprejeti od leta 2014 dalje, je bila prilagoditev izvedena postopoma in je bila končana šele januarja 2017.
Ljudje, ki potrebujejo oskrbo, in njihovi svojci od leta 2015 prejemajo veliko večjo podporo iz sklada za oskrbo. To je omogočil Zakon o krepitvi nege I. Zakon o krepitvi zdravstvene nege II pa je predstavljal še večjo reformo zdravstvene nege, saj so spremembe, ki so se zgodile v prejšnjih zdravstvenih praksah, izboljšale položaj mnogih ljudi, ki potrebujejo nego, in njihovih sorodnikov.

Sem spadajo:

  • Prenova tako imenovane opredelitve odvisnosti
  • Prenova metode ocenjevanja s strani MDK
  • Prenova klasifikacije ravni oskrbe v petih ravneh oskrbe

Te novosti pomenijo, da lahko osebe z demenco, pa tudi duševno prizadete ali trajno duševne bolnike zdaj zahtevajo enake storitve kot fizično bolne.

Stopnje oskrbe "0", 1, 2 in 3 so veljale do 31. decembra 2016. 1. januarja 2017 jih je
nadomestilo pet ravni oskrbe. Služijo za opredelitev potrebe po dolgotrajni oskrbi in zlasti
osebam z demenco zagotavljajo enake ugodnosti, kot so bile telesno bolne osebe
upravičene že pred zakonodajo o dolgotrajni oskrbi .

Prvi zakon za okrepitev dolgotrajne oskrbe

Tako imenovani PSG I je bil sprejet 17. oktobra 2014. Od začetka leta 2015 so člani zavarovanja za dolgotrajno oskrbo s prepoznano potrebo po oskrbi deležni dodatnih izdatkov, ki so med drugim spodbujali boljšo dnevno in nočno oskrbo, pa tudi razširitev oskrbe v domovih za ostarele in ostarele.

Od januarja 2015 so prejemniki prejemkov prejeli tudi povprečno štiri odstotke višje stopnje prejemkov. Že leta 2012 so se izdatki za bolnike z demenco z novim zakonom o usklajevanju oskrbe povečali v povprečju za 2,67 odstotka. S PSG I vsi prejemniki storitev s priznano stopnjo oskrbe pridobijo tudi pravico do tako imenovanih storitev oskrbe in pomoči. Od leta 2015 skladi zavarovanja za dolgotrajno oskrbo izplačujejo nepovratna sredstva v višini 104 EUR za preprosto demenco in 208 EUR za hudo demenco. Ti stroški koristijo tudi skrbnim svojcem, saj so si olajšani vsaj na uro.

PSG I vključuje tudi večje ugodnosti za vse, ki potrebujejo oskrbo z demenco, motnjami v duševnem razvoju ali trajno duševno boleznijo. To vključuje:

  • Kratkotrajna oskrba (npr. Po bivanju v bolnišnici)
  • Dnevno varstvo poleg oskrbe svojcev
  • Nočna nega poleg oskrbe svojcev
  • višja sredstva za dnevno in nočno oskrbo
  • Začetna nepovratna sredstva za stanovanjske skupine in skupna stanovanja, ki so deležna ambulantne oskrbe
  • večja sredstva za starostno primerno in brez ovir prenovo

Poseben poudarek zakonov o krepitvi zdravstvene nege je na boljši oskrbi oseb z demenco.

Druga novost PSG I je, da se subvencije, ki se izplačujejo za dnevno ali nočno oskrbo, ne kompenzirajo več z dodatki za nego, ki jih prejemajo oskrbovani sorodniki, ali s storitvami v naravi za storitve ambulantne oskrbe. Od takrat se je število ustanovljenih ambulantnih služb znatno povečalo, tako da je bilo konec leta 2015 že več kot 4200 takšnih ustanov.
Novost, ki razbremeni še posebej skrbne sorodnike, je tako imenovana preventivna oskrba. Po Zakonu o krepitvi oskrbe I lahko družinski negovalci preventivno oskrbo kombinirajo s kratkotrajno oskrbo. Ker je bolj verjetno, da bo preventivna oskrba nadomestila bolniško odsotnost negovalnih sorodnikov ali počitnice, je kratkotrajna oskrba, tj. Če priznani bolniki po potrebi po oskrbi ali bolniki z demenco v koledarskem letu ne uporabijo ene od storitev, bodo prejeli sredstva do 3.224 EUR.
Enako pomembna novost je tudi večje spodbujanje starosti primernega življenja. Vsaka priznana oseba, ki potrebuje dolgotrajno oskrbo, prejme sredstva v višini največ 4.000 EUR, ki pa jih je mogoče večkrat zaprositi, če obstaja večja potreba po pomoči. To pomeni, da se lahko financirajo naslednji pretvorbeni ukrepi:

  • kuhinja brez ovir
  • tuš brez ovir
  • stranišče brez ovir
  • vrata brez ovir
  • Klančine za invalidski voziček in sistemi klančin
  • Stopnišča

To financiranje velja za vse ukrepe, ki povzročajo zmanjšanje ovir. Če se ustanovi življenjska skupina, v katero se želijo preseliti štirje upravičenci, znaša skupni znesek financiranja 16.000 EUR. Dodatno financiranje stanovanjskih skupin s petimi ali več osebami ni zagotovljeno. Tu pa lahko preverite, ali ste upravičeni do nepovratnih sredstev KfW.
Nekoliko manjša novost zadeva subvencije za negovalne pripomočke. Zvišane so z 31 na 40 EUR na mesec.

Kratka predstavitev največjih izboljšav PSG I

  • Ljudje, ki trpijo za demenco, prejemajo več ugodnosti kot ljudje, ki potrebujejo oskrbo in nimajo demence.
  • Odločene so bile višje štipendije za tako imenovano „nizkopražno“ skupinsko ali individualno oskrbo in za razbremenitev svojcev demence.
  • Zdaj obstaja pravica do dnevne in nočne oskrbe ter kratkotrajne oskrbe bolnikov z demenco.
  • Za nova stanovanjska združenja in skupna stanovanja je na voljo zagonsko financiranje v višini 2.500 EUR na upravičenca, vendar največ 10.000 EUR.
  • Skupinsko doplačilo znaša do 820 EUR na mesec, s katerim lahko organizator financira vsakodnevno organizacijo.

Začetno financiranje je zagonska nepovratna sredstva, za
katera je mogoče zaprositi poleg financiranja ukrepov, primernih za obnovo. Stanovanjska skupina ali skupna stanovanjska skupnost, ki jo sestavljajo
največ štirje upravičenci, lahko zato prejme 10.000 EUR
nepovratnih sredstev + 16.000 EUR subvencije za starostne ukrepe prenove = 26.000 EUR za ustanovitev stanovanjske skupine ali
skupne stanovanjske skupnosti. Poleg tega lahko vsak
upravičenec mesečno prejme 214 EUR kot dodatek za stanovanjsko skupino, skupaj 856 EUR. Zaenkrat bolniki z demenco tega financiranja
niso prejeli.

Izboljšave za družinske negovalce

Veliko se je izboljšalo tudi za svojce tistih, ki potrebujejo nego. Tako so se storitve oskrbe in pomoči razširile. To med drugim krepi ambulantno oskrbo tistih, ki potrebujejo oskrbo, z zagotavljanjem ustrezne oskrbe in podpornih storitev ter s tem tudi konkretno olajšanje skrbnim svojcem.

Izboljšave v bolnišnični oskrbi

Zakon o krepitvi oskrbe I je prinesel tudi pomembne izboljšave glede bolnišnične oskrbe. Od leta 2015 lahko socialno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo za bolnišnično oskrbo zapravi približno milijardo evrov več. In to vsako leto! Na ta način bi bilo treba izboljšati oskrbo stanovalcev domov za ostarele in ostarele z omejenimi vsakdanjimi sposobnostmi, torej oseb z demenco. Poleg tega bi lahko število negovalcev v domovih povečali na do 45.000. Število oskrbovalcev se je v enem letu skoraj podvojilo.

Da bi oskrbo še okrepil in jo dolgoročno zagotovil, je zakonodajalec ustanovil sklad za oskrbo
. Vsako leto se v
sklad za dolgotrajno oskrbo pretaka 0,1 odstotne točke trenutne stopnje prispevka . To je približno 1,2 milijarde evrov letno. Določeno je, da
prihranjeni kapital do leta 2035 teče v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo vsaj 20 let. To pomeni, da je mogoče
zagotoviti tudi skrb za otroška leta in da ni nobenih izgub. Posledično pa
so se povečale tudi stopnje prispevkov za zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Od leta 2015 so se prispevne stopnje zvišale za 0,3 odstotne točke.
Brez otrok je treba doplačati 0,25 odstotka.

Drugi zakon za okrepitev dolgotrajne oskrbe

Tako imenovani PSG II velja za najpomembnejšo reformo, saj je bilo zavarovanje za dolgotrajno oskrbo ustanovljeno leta 1995. Bundestag ga je sprejel 13. novembra 2015, veljati pa je začel 1. januarja 2016. Izvajanje različnih inovacij je potekalo postopoma in je bilo zaključeno 1. januarja 2017. Ta zakon o krepitvi dolgotrajne oskrbe je vključeval tudi nadaljnjo krepitev zavarovanih oseb z omejenimi vsakdanjimi spretnostmi, na primer oseb z demenco, ki od januarja 2017 prejemajo enake ugodnosti kot trajno fizično bolne osebe.
Od januarja 2017 se pri pozitivni odločitvi upošteva tudi neodvisnost osebe, ki potrebuje nego, ki zaprosi za nadomestila. Doslej so lahko samo telesno oboleli zahtevali podporo in tako prejemali nadomestila za nego. Temeljito se je spremenil tudi sistem pregledov. Zdravstvena služba zdravstvenega zavarovanja ali na kratko MDK preverja zakonite zavarovane osebe, pri čemer upošteva šest meril, kako samostojne so in ali potrebujejo pripomočke in oskrbo. V primeru zasebnih zavarovancev oceno opravijo strokovnjaki podjetja Medicproof GmbH.

Od 01.01.2017 so bolniki z demenco deležni enakih ugodnosti kot trajno fizično bolni, ki potrebujejo oskrbo.

Stopnje oskrbe

Tri stopnje oskrbe 1, 2 in 3 ter raven oskrbe "0" so bile 1. januarja 2017 nadomeščene s petimi stopnjami oskrbe. Dokumentirajo odvisnost tistih, ki potrebujejo oskrbo. Višja kot je raven dodeljene oskrbe, manj neodvisna je zadevna oseba in večje so ugodnosti sklada za oskrbo.

1. stopnja oskrbe je namenjena vsaki osebi, ki potrebuje oskrbo in je samostojno le nekoliko oslabljena
. V točkovnem sistemu skladov za dolgotrajno oskrbo to ustreza 12,5 do manj kot 27 točkam.
Vsaka oseba, ki potrebuje nego, ki
trpi zaradi resne okvare svoje neodvisnosti, je deležna oskrbe 2. stopnje V točkovnem sistemu to ustreza 27 do manj kot 47,5 točke.
Pri stopnji oskrbe 3 je močna okvara samostojnosti. V točkovnem
sistemu bi to bilo od 47,5 do manj kot 70 točk.
Stopnja oskrbe 4 je dokončno dodeljena v primeru najhujše okvare samostojnosti. V točkovnem
sistemu to ustreza 70 do manj kot 90 točkam.
V primeru najhujše okvare neodvisnosti, s posebnimi zahtevami za
Nega in znaša med 90 in 100 točkami v točkovnem sistemu,
dodeljena je stopnja oskrbe 5.

Če imajo ljudje, ki potrebujejo oskrbo, zelo specifično in izredno veliko potrebo po pomoči, kar zahteva tudi oskrbo, lahko prejmejo stopnjo oskrbe 5, tudi če ni doseženo potrebno minimalno število točk.

Prijavite se za stopnjo nege

Če ste vi ali sorodnik stalno odvisni od pomoči, lahko vložite prošnjo za določeno stopnjo oskrbe. To velja tudi, če opazimo brstečo demenco ali če zdravnik izrazi tak sum.
In tako gre:

  1. Pokličete lahko odgovorno zavarovalnico za dolgotrajno oskrbo. Možno je tudi neuradno pismo zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, v katerem se zahtevajo ugodnosti iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.
  2. Obrazec boste prejeli po pošti, ki ga mora izpolniti in podpisati vlagatelj ali njegov pooblaščeni zastopnik.
  3. Kot pravno zavarovana oseba boste prejeli sestanek od pristojnega strokovnjaka MDK, kot zasebno zavarovana oseba pa od pristojnega strokovnjaka podjetja MEDICPROOF GmbH.
  4. Po oceni ocenjevalec priporoči ustrezno raven oskrbe.
  5. Od skladov za zdravstveno zavarovanje boste prejeli obvestilo, ali in katera raven oskrbe je bila dodeljena.
  6. Stopnji oskrbe lahko ugovarjate, če je prenizka ali sploh ni prepoznana.

Nasvet : Ko izpolnite obrazec za prijavo za določeno stopnjo oskrbe, ne smete navajati preveč podrobnih informacij. Zapišite si prejšnje situacije oskrbe, da jih boste lahko sporočili pregledovalcu. Če na primer zadevna oseba potrebuje pomoč pri jutranjem stranišču, jo morate omeniti.

Nadaljnje novosti PSG II

PSG II ni v slabšem položaju za vse, ki potrebujejo oskrbo in so že imeli raven oskrbe v letu 2016 (danes raven oskrbe). Slabši položaj ni predviden. Poleg tega so samodejno prejeli raven vzdrževanja, ne da bi jih bilo treba ponovno oceniti.

Novosti vključujejo tudi:

  • Nova ocenjevalna ocena (NBA)
  • Redna objava seznamov storitev in primerjalnih cen s strani zavarovalnih skladov
  • redni posvetovalni obiski
  • zavezujoče načrte oskrbe z individualnimi ukrepi podpore in oskrbe
  • Usposabljanje in tečaji za negovalce
  • izboljšano pokritost družinskih oskrbovalcev v primeru brezposelnosti in starosti

Na ta način so prizadeti deležni določene oskrbe

V bistvu: vsem, ki so bili leta 2016 prepoznani kot bolniki z demenco ali potrebujejo oskrbo s stopnjo oskrbe "0", 1, 2 ali 3, ni bilo treba ponovno oceniti, ampak je bila samodejno dodeljena nova raven oskrbe. Od 1. novembra 2016 so bili ponovno pregledani samo tisti, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, katerih stanje se je poslabšalo do te mere, da so dosegli povečano potrebo po storitvah. Vendar je bilo to storjeno že po novi ocenjevalni oceni.
Tisti, ki se danes prijavijo za določeno stopnjo skrbi zase ali za vzdrževanega sorodnika, bodo po oceni NBA samodejno ocenjeni. Tu se stopnja neodvisnosti določi z uporabo vprašalnika, ki ga nato oceni ocenjevalec. Za določitev stopnje oskrbe se uporablja sistem točk in uteži. Šest meril, po katerih se ocenjuje stopnja samozaposlitve, ustreza naslednjim modulom v skladu z oddelkom 14 (2) SGB XI:

  1. mobilnost
  2. kognitivne in komunikacijske sposobnosti
  3. Vedenje in psihološke težave
  4. Samooskrba
  5. Soočanje z boleznimi ali s terapijo povezanimi zahtevami in stresi ter samostojno spopadanje z njimi
  6. Oblikovanje vsakdanjega življenja in družbenih stikov

Ocenjevalci vsak modul obravnavajo posebej in preverijo, ali se ocenjena oseba lahko samostojno spopada z ustreznimi nalogami in v kolikšni meri to uspe. Glede na to, ali se zdi osebna podpora potrebna za obvladovanje nalog, se rezultati na koncu ustrezno ponderirajo. Tu veljajo zakonske zahteve v skladu s 15. členom SGB XI. Skupna ocena na koncu privede do stopnje oskrbe.

Razvrstitev v raven oskrbe je odvisna od tega, kako neodvisna je zadevna oseba in kje potrebuje pomoč.

Za tiste, ki potrebujejo nego z demenco, velja posebna uredba. Če so priznani bolniki z demenco
, jim je bila samodejno dodeljena stopnja oskrbe, ki je višja za dve stopnji, kot je bila v primeru ravni
oskrbe. V skladu s tem so bili na primer prizadeti z 2.
stopnjo oskrbe deležni oskrbe 4. stopnje.

Nove in znižane storitve v dnevnem in nočnem varstvu

Za ljudi z oskrbo na 1. stopnji se je stanje nekoliko poslabšalo. Ker so večinoma samozaposleni in potrebujejo le minimalno oskrbo, prejmejo le 125 EUR kot tako imenovano povračilo stroškov za storitve oskrbe in pomoči. Vendar to za ambulantno ne zadošča in za bolnišnično oskrbo zagotovo ne zadostuje. Ljudje z oskrbo 1. stopnje torej niso upravičeni do dodatkov za nego ali storitev v naravi. V zameno ste upravičeni do zagonskega financiranja pri ustanovitvi skupine za oskrbo ali demenco. Uporabite lahko tudi nego in dva brezplačna posvetovalna obiska na leto. Če je treba spremeniti starostno primerno bivalno površino, se lahko zaprosi tudi za ta sredstva v višini 4.000 EUR.

Za financiranje zakona o krepitvi nege II je bilo treba
znova povečati prispevke za zavarovanje za dolgotrajno oskrbo . Brezdeli ljudje zdaj plačujejo 2,8 odstotka bruto plač, starši pa 2,55 odstotka.
Posledično bi lahko dosegli dodatni letni prihodek v višini približno 2,5 milijarde EUR. V
letu 2023 se obeta nadaljnje povečanje.

Primerjava zmogljivosti pred in po PSG

Storitve: storitve ambulantne oskrbe

Stopnja oskrbe / nadomestilo v naravi
(do 12/2016)

Stopnja oskrbe / storitev v naravi
(od 01/2017)
Razlika
"0" (samo za demenco): 231 EUR 2: 689 EUR + 458 EUR
1: 468 EUR 2: 689 EUR + 221 EUR
2: 1.144 EUR 3: 1.298 EUR + 154 EUR
3: 1.612 EUR 4: 1.612 EUR + 0 EUR
Stopnja oskrbe v težkem primeru 3: 1.995 EUR 5: 1.995 EUR + 0 EUR

Storitve: dnevno in nočno varstvo

Stopnja oskrbe / nadomestilo v naravi
(do 12/2016)
Stopnja oskrbe / storitev v naravi
(od 01/2017)
Razlika
"0" (samo za demenco): 231 EUR 2: 689 EUR + 458 EUR
1: 468 EUR 2: 689 EUR + 221 EUR
2: 1.144 EUR 3: 1.298 EUR + 154 EUR
3: 1.612 EUR 4: 1.612 EUR + 0 EUR
Stopnja oskrbe v težkem primeru 3: 1.995 EUR 5: 1.995 EUR + 0 EUR

Storitve: dom upokojencev in ostarelih

Raven oskrbe + bolnišnična storitev
(do 12/2016)
Raven oskrbe + bolnišnična storitev
(od 01/2017)
Razlika
1: 1.064 EUR 2: 770 EUR - 294 EUR,
2: 1.330 EUR 3: 1.262 EUR - 68 EUR
3: 1.612 EUR 4: 1.775 EUR + 163 EUR
Stopnja oskrbe v težkem primeru 3: 1.995 EUR 5: 2.005 EUR + 10 EUR

Pomembno: tabele ne vsebujejo stopnje oskrbe, saj so bili vsi, ki potrebujejo oskrbo in so prej imeli
raven oskrbe "0", po uveljavitvi
zakona o okrepitvi dolgotrajne oskrbe samodejno razporejeni v raven oskrbe 2 .

Tretji zakon za okrepitev dolgotrajne oskrbe

Za tako imenovani PSG III so se odločili, da se v prej nezadostnih regijah odpre več podpornih točk za oskrbo in s tem izboljšajo nasveti skrbnikov, potrebnih oskrbe in invalidov. Sprejet je bil 2. decembra 2016 in je začel veljati 1. januarja 2017. Pred uvedbo PSG III so ljudje, ki potrebujejo oskrbo, in njihovi sorodniki dobili premalo nasvetov. Pogosto so si morali pomagati. Danes so za to odgovorne občine, ki od leta 2017 usklajujejo in vodijo svetovalne službe. Prav tako imate pravico ustanoviti nove oskrbovalne centre v svojem mestu ali okrožju. Druga novost PSG III zadeva pravico zdravstvenih zavarovalnic, da natančneje preučijo storitve goljufije.
Preden je III. Zakon začel veljati, je imela vsaka zvezna država odbor za državno oskrbo. Vključevali so predstavnike ministrstva za socialne zadeve, občin kot izvajalcev socialnega varstva, združenj zdravstvenih zavodov ter zdravstvenih in zdravstvenih blagajn. Državni odbor za oskrbo se je strinjal z načeli plačil za posamezne storitve oskrbe in podpore. Uporaba osebja v domovih je bila upoštevana glede na minimalne velikosti. Poleg tega je odbor svetoval državni vladi pri zakonodajnih predlogih v zvezi z oskrbo.
Od januarja 2017 imajo občine bistveno več pristojnosti in lahko ustanovijo tudi podporne točke za oskrbo v regijah s pomanjkanjem storitev. Poleg tega se lahko ustanovijo odbori za državno oskrbo s ponudniki ambulantne in bolnišnične oskrbe, izvajalci socialne pomoči in skladi za dolgotrajno oskrbo, ki delujejo v različnih sektorjih. Pripravijo priporočila, v kolikšni meri je mogoče izboljšati svetovalno, podporno in negovalno infrastrukturo.

Z Zakonom o krepitvi oskrbe III imajo zvezne države in občine več pristojnosti pri organizaciji ponudb nasvetov, oskrbe in podpore na kraju samem.

Od leta 2017 med naloge in pravice občin spadajo:

  1. Testiranje 60 različnih vzorčnih projektov po vsej Nemčiji, ki se financirajo
  2. Pravica do pobude za ustanovitev novih centrov za podporo negi
  3. ustanovite lastne svetovalne centre
  4. Sodelovanje pri razširitvi ponudbe oskrbe z nizkim pragom

K 1.: Vzorčni projekti naj bi zagotovili boljše usklajevanje svetovalnih služb, ki se nanašajo na področja, kot so oskrba, integracijska pomoč za invalide in oskrbo starejših, ter omogočili boljše medsebojno sodelovanje.
Glede 2.: Občine lahko ustanovijo nove podporne točke za oskrbo in svetujejo tistim, ki tam iščejo pomoč. Delo svetovalcev in financiranje baz je urejeno v obliki okvirnega sporazuma z zadevno zvezno državo.
Glede 3.: V skladu z oddelkom 7 (2) v PSG III in oddelkom 37 (8) v PSG III, kot je bil spremenjen, lahko občine zagotavljajo nasvete o oskrbi in obiske za oskrbo prejemnikov storitev s strani lastnega osebja. Vendar je treba osebje ustrezno usposobiti.
K 4.: Pravila financiranja nizkopražnih ponudb otroškega varstva so poenostavljena in občine so zdaj vključene v razvoj in razširitev takšnih ponudb otroškega varstva.

Zakon o krepitvi oskrbe III tudi določa, da bi morali invalidi, ki potrebujejo oskrbo, biti oskrbovani predvsem v skladu s knjigo IX Socialnega zakonika (Zakon o zdravstvenem zavarovanju). Pred tem so prejeli dodatek za vključitev v skladu z Zakonom o sodelovanju, v skladu s knjigo IX Socialnega zakonika. To pomeni, da invalidi, ki pretežno prejemajo integracijsko pomoč, stroške nujne ambulantne oskrbe prejemajo tudi od izvajalca socialne oskrbe ali rehabilitacije in ne od zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Če pa je potrebna bolnišnična oskrba, se pojavi tudi sklad za oskrbo. Nato prizadeti dobijo pomoč pri agencijah za socialno skrbstvo in rehabilitacijo ter pri zavarovalnici za dolgotrajno oskrbo.

Če zvezna država ne želi uporabiti števila vzorčnih projektov, do katerih je upravičena, lahko
dodeli svojo kvoto drugi zvezni državi, če se zvezno ministrstvo za zdravje s tem strinja.

Spremembe PSG III na področju goljufij pri obračunavanju

PSG III omogoča bolj ciljno usmerjen pristop k goljufijam v ambulantni medicinski negi. Zdravstvena zavarovanja so dobila nove nadzorne pravice nad ambulantnimi storitvami. S svojimi pravicami sistematičnega pregleda za izvajalce ambulantne oskrbe lahko zdravstvene zavarovalnice učinkoviteje pregledajo storitve oskrbe, ki od njih prejemajo plačilo.

Za storitve zunajbolnišnične oskrbe veljajo industrijski standardi za preverjanje kakovosti in obračuna MDK. Iz tega razloga je MDK dobil tudi razširjene pravice testiranja. Od leta 2017 pa lahko tudi zdravstvena zavarovanja izvajajo revizije računov neodvisno od MDK. Če služba ambulantne oskrbe dokazljivo vara, jo mora samostojna oskrba na državni ravni sankcionirati.

Ker je bilo treba stopnje prispevkov za Zakon o krepitvi oskrbe II povečati, to
ne velja za zakon o krepitvi oskrbe III. Če je treba financirati točke za podporo oskrbi,
občine ali zvezne države, skladi zdravstvenega zavarovanja in skladi dolgotrajne oskrbe prispevajo po tretjino.

Zaključek

Akti o krepitvi zdravstvene nege I, II in III so prinesli številne pozitivne spremembe za osebe z demenco, osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe s trajnimi duševnimi boleznimi ter njihove sorodnike. Poleg povečanega zagotavljanja storitev je za prizadete na voljo bistveno več sredstev. Na primer, PSG I je okrepil načelo "ambulantno pred stacionarnim", PSG II celo predstavlja izjemno obsežno reformo zdravstvene nege. PSG III je nato prinesel pomembne spremembe, ki so predvsem izboljšale svetovalne storitve, pa tudi s tem povezane finančne izgube zaradi boljših možnosti spremljanja zmanjšana na goljufijo. Zaradi zakonov o dolgotrajni oskrbi je bilo treba dvakrat povečati prispevke.Ker zavarovanje za dolgotrajno oskrbo kot peti steber socialne države financirajo vsi z obveznim zavarovanjem, lahko tudi vsak zavarovanec v njem sodeluje, takoj ko sam potrebuje oskrbo.