Stopnja oskrbe 0: zahteve, storitve in inovacije - Your-Best-Home.net

V kontekstu demografskih sprememb je oskrba povezana z velikimi izzivi. Nekdanja stopnja oskrbe 0 je tvorila najnižjo raven oskrbe do reforme ravni oskrbe 1. januarja 2017, ki se je osredotočala na nadzor in oskrbo. Tu lahko izveste vse o zahtevah, koristih in prehodu na trenutno raven oskrbe.

Kaj je stopnja oskrbe 0?

Tako imenovana stopnja oskrbe 0 ni uradna raven oskrbe ali uradna raven oskrbe. Izraz je bil uporabljen samo kot sleng v okviru Zakona o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo (Kodeks socialne varnosti XI). Ta raven oskrbe je bila prvotno postavljena za ustrezno podporo ljudem, ki očitno trpijo zaradi omejenih vsakdanjih spretnosti, ki zahtevajo le minimalno oskrbo.
Slednje se večinoma nanaša na nizko stopnjo fizične oskrbe. Skladno s tem se je ta raven oskrbe nanašala predvsem na oskrbo in nadzor ter le v manjši meri na zdravstveno oskrbo.
Pozor: prejšnje stopnje oskrbe so bile spremenjene 1. januarja 2017. To velja tudi za prej neuradno stopnjo oskrbe 0. Tu lahko najdete naše članke o stopnji oskrbe 1, stopnji oskrbe 2, stopnji oskrbe 3, stopnji oskrbe 4 in stopnji oskrbe 5.

Najpomembnejše informacije o prehodu na novo raven oskrbe 1. januarja 2017 je bil uveden nov sistem ocenjevanja ljudi, ki potrebujejo oskrbo, ki je v celoti nadomestil stari sistem. Razdelitev na pet stopenj oskrbe je nova. Razvrstitev temelji na stopnji potrebe po pomoči in odvisnosti. Višja kot je potreba po negi, višja je raven oskrbe. Raven oskrbe 0 je bila 1. januarja 2017 samodejno prenesena na raven oskrbe 2. Tisti, ki so do danes imeli stopnjo oskrbe 0, so samodejno prejeli stopnjo oskrbe 2. Ponovne preiskave potrebe po oskrbi ni bilo .

Za koga je veljala nekdanja stopnja oskrbe 0?

Neuradna raven oskrbe je veljala za vse osebe, pri katerih so strokovnjaki iz zdravstvene službe zdravstvene blagajne (MDK) lahko diagnosticirali omejene vsakdanje veščine. Zdravstvene zavarovalnice so ljudi z Alzheimerjevo boleznijo, demenco, zmedenostjo starosti, trisomijo 21 (Downov sindrom) in hudo intelektualno prizadetostjo, imbecilnostjo in oligofrenijo (pogovorno srednje do globoka demenca) praviloma uvrstile v stopnjo oskrbe 0. Da bi ugotovili potrebo po tej klasifikaciji, je bil izveden test na podlagi 13 meril za "znatno omejitev vsakodnevnih spretnosti".

Ljudje s trisomijo 21 so prav tako padli v stopnjo oskrbe 0, danes v stopnjo oskrbe 2.

13 osrednjih testnih meril za stopnjo oskrbe 0

Da bi bili prizadeti upravičeni do storitev v okviru omenjene stopnje oskrbe, so morali pokazati vsaj eno nepravilnost od meril 1 do 9. Poleg tega je verjetno, da je ta nenormalnost obstajala vsaj šest mesecev. Poleg tega je moral biti izpolnjen eden od pogojev od 10 do 13, da se določijo "precej omejene vsakdanje veščine". Da bi bili upravičeni do največje koristi, je bilo treba ugotoviti tudi povečano potrebo po oskrbi.

1. Nekontrolirano zapuščanje bivalnega prostora: Zadevna oseba nekontrolirano zapusti svoj življenjski prostor ali bivalni prostor. Praviloma se tava naključno in pogosto dezorientirano, da bi šel "v službo" ali iskal sorodnike. V mnogih primerih se zadevna oseba naključno sprehaja po življenjskem prostoru vnaprej, preden se odloči za odhod.
2. Nepravilno ravnanje s (potencialno) nevarnimi predmeti: Nepravilno ravnanje s potencialno nevarnimi vsakdanjimi predmeti je močan pokazatelj, ki se uporablja kot diagnostično merilo, zlasti v okviru odkrivanja demence. V praksi gre za nenadzorovano uživanje že pokvarjene hrane, segrevanje hrane, vključno z embalažo v pečici, zagon kotlička brez vode ali poskušanje sušenja perila v pečici. V to kategorijo spada tudi nepravilna uporaba zdravil (na primer peroralni vnos supozitorijev).
3. Vzrokovanje in napačno ocenjevanje nevarnih situacij: Ta točka velja, kadar prizadeti napačno ocenjujejo nevarne vsakdanje situacije ali si predstavljajo nevarnosti in s tem ogrožajo sebe in druge ljudi. Tipični primeri so nošenje neprimernih oblačil pozimi ali nenadzorovan poseg v cestni promet s hojo po cesti.
4. Od konteksta odvisno neprimerno vedenje: Od konteksta odvisno neprimerno vedenje se razume, na primer, nenadzorovano uriniranje v nesanitarnih bivalnih prostorih ali zameglitev blata. V drugih primerih prizadeti kažejo močno željo po ukrepanju. Slednji se lahko izrazi tako z neselektivnim delovanjem predmetov kot z kompulzivnim oblačenjem in sesanjem, vključno z ekshibicionističnimi težnjami. Premeščanje, skrivanje, kopičenje ali zbiranje tujih predmetov, kot so oblačila, torbe ali torbice, so prav tako del spektra od konteksta odvisnega neprimernega vedenja.
5. Pomanjkanje sposobnosti zaznavanja lastnih fizičnih in duševnih potreb: mišljeno je pomanjkanje zavedanja o fizičnih in duševnih potrebah, kot sta pomanjkanje žeje ali lakote. Ker prizadeti teh občutkov ne čutijo več, se tveganje za dehidracijo, ki je nevarna za zdravje, povečuje. V mnogih primerih to zmanjšano zaznavanje velja tudi za nagon po uriniranju in iztrebljanju ter za občutek bolečine, tako da poškodbe niso prepoznane.
6. Verbalno ali fizično agresivno vedenje: Ta točka velja, če se prizadeti zdijo agresivni zaradi napačne presoje razmer. Pri oceni igra pomembno vlogo tudi to, ali se agresivnost pojavi z verbalnimi iztirji ali fizičnimi napadi, kot so pljuvanje, grizenje, udarjanje, praskanje ali potiskanje. Pod to merilo spadajo tudi neutemeljena žalitev in obtoževanje drugih ljudi ter namerno uničevanje lastnega in tujega premoženja.
7. Nezmožnost sodelovanja pri preventivnih ali terapevtskih ukrepih: Ljudje, ki izpolnjujejo to merilo, pogosto kažejo apatično vedenje. To se lahko izraža na primer v dejstvu, da oseba ne želi več samostojno zapustiti kraja, ne želi več sodelovati v aktivnih dnevnih aktivnostih ali ostati cel dan v postelji.
8. Moten dnevno-nočni ritem: moteno zaznavanje dnevnega in nočnega ritma je pogosta značilnost, ki kaže na potrebo po negi. Zaradi zmanjšane ozaveščenosti na primer prizadeti lahko sredi noči vprašajo sorodnika o zajtrku ali kosilu. Ta zmeda nato vodi do nadaljnjega nesorazmernega vedenja.
9. Motnje v delovanju možganov povzročajo težave v vsakdanjem življenju: Ljudje, ki izpolnjujejo to merilo, imajo pogosto težave z denarjem ali z jasno artikulacijo. Zaradi slabše možganske zmogljivosti se večina prizadetih težko spomni, kar pomeni, da ne upoštevajo dogovorov in sestankov. Vedno težje je prepoznati ljudi, ki so dejansko seznanjeni, na primer otroke ali prijatelje.
10. Težave s strukturiranjem in načrtovanjem lastne vsakodnevne rutine: Značilno za to merilo v okviru testa za stopnjo oskrbe 0 je, da zadevna oseba na primer ne more več redno skrbeti za ustrezno osebno higieno. Zaradi dodatne omejitve telesne gibljivosti in upada duševne zmogljivosti obstajajo dodatne omejitve glede vsakodnevne rutine. V hujših primerih trpi celo reden vnos hrane.
11. Neznanje vsakdanjih situacij: prizadeti na primer vidijo grožnjo v vsakdanjih situacijah. Neredko trpijo zaradi blodnje preganjanja in zastrupitve. Skladno s tem nočejo jesti določenih živil ali obtožujejo ljudi, da proti njim načrtujejo. Prizadeti se pogosto počutijo ogrožene s strani televizije ali lastnega odseva v ogledalu.
12. Malodušje, nemoč ali brezupnost zaradi terapije odporne depresije: prizadeti večino dneva trpijo zaradi negativnih čustvenih občutkov, ki se kažejo kot zavrženost, nemoč in brezup. Pogosto to vodi v trajno depresijo.
13. Zelo nestabilno ali nenadzorovano čustveno vedenje: Opazna in nerazumljiva vedenjska nihanja so vrstni red za prizadete. Pogosto vedenje prizadetih niha v zelo kratkem času med "nebeškim navijanjem" in "žalostjo do smrti".

Stopnja oskrbe 0 je kategorija storitev oskrbe za ljudi z zmanjšanimi vsakodnevnimi spretnostmi, na primer z demenco.

Primer: potreba po oskrbi glede na stopnjo oskrbe 0 Tipičen primer osebe, ki je bila upravičena do dajatev pod stopnjo oskrbe 0, je pokazal najnižjo raven oskrbe pod stopnjo oskrbe 1. To je na primer veljalo za prizadete, katerih dnevna potreba po pomoči pri gibanju, prehrani in gospodinjstvu je bila manjša od 45 minut.

Kakšna je bila pravica do dajatev v okviru stopnje oskrbe 0?

Cilj stopnje oskrbe 0 je bil zagotoviti dodatno olajšanje družinskim negovalcem. Prav tako mora ustvariti priložnosti za izkoriščanje aktivacije ponudbe oskrbe. Z stopnjo oskrbe 0 je bilo mogoče uveljavljati dodatek za nego in storitve v naravi.
Mesečni dodatek za nego je znašal 123 evrov, če je za zadevno osebo skrbel sorodnik ali prijatelji. Druga možnost je bila, da je bila med poklicno oskrbo zdravstvene nege upravičena do storitev v naravi 231 evrov na mesec.
Poleg tega so bili tisti, ki so bili prizadeti z "precej zmanjšanimi vsakdanjimi spretnostmi" na stopnji oskrbe 0, upravičeni do storitev oskrbe in pomoči. Ta dotacija je bila privzeto 104 EUR na mesec. Če so strokovnjaki lahko potrdili povečano potrebo po nadzoru, se je nepovratna sredstva podvojila na 208 EUR.
Ste že vedeli? Če celotni znesek nadomestila v naravi v višini 231 evrov ne bi bil izčrpan, bi lahko prizadeti porabili do 40 odstotkov zneska za storitve oskrbe in pomoči.

Pregled ugodnosti stopnje oskrbe 0 Dodatek za nego kot denarna dajatev Dnevno in nočno varstvo Kratkotrajna oskrba Pripomočki za nego (npr. Pripomočki za vid, sprehajalci, pripomočki za inkontinenco, nujne službe na domu itd.) Pretvorbe (ukrepi za izboljšanje življenjskega okolja, vključno z upravičenostjo do nepovratnih sredstev do 4.000 EUR) Storitve oskrbe s strani odobrenih negovalnih služb (npr. Oskrba na domu) Preventivna oskrba Organizacijska pomoč (npr. Vloge za zdravstveno zavarovanje ali pomoč pri bančnih transakcijah) Vsakodnevna pomoč (npr. Opravljanje opravkov, pomoč pri nakupovanju ali obisk zdravnika) Pomoč v gospodinjstvu (npr. Čiščenje, pranje oblačil itd.) nizkopražne storitve po državni zakonodaji (npr. glasbena terapija, delovna terapija, sprehodi)

Storitve oskrbe na stopnji oskrbe 0 se osredotočajo predvsem na oskrbo in nadzor ljudi, ki potrebujejo oskrbo.

Informacije: Storitev pod stopnjo oskrbe 0 ni bilo treba uporabljati trajno. Pravice do prejemkov je bilo mogoče prevzeti v naslednjem koledarskem letu.

Kratkotrajna oskrba na ravni oskrbe 0

Če bi bila raven oskrbe 0, bi lahko kratkoročno oskrbo subvencionirala tudi skrbniška blagajna. To je bilo mogoče po bivanju v bolnišnici, če je bila strokovna oskrba še vedno potrebna. Kratkotrajna oskrba je bila subvencionirana za obdobje do 28 dni z do 1.612 evri na leto.
Ta ponudba je veljala za oskrbo tako v krajih ustanovah kot tudi v domovih za ostarele. Pod pogojem, da v 12 mesecih ni bila zahtevana nobena preventivna oskrba, se je podpora podvojila. To je omogočilo 3.224 evrov nepovratnih sredstev za do 56 dni kratkotrajne oskrbe.

Preventivna oskrba na stopnji oskrbe 0

Preventivna oskrba je ugodnost zavarovanja za dolgotrajno oskrbo v skladu z oddelkom 39 knjige XI Socialnega zakonika. To začne veljati, ko so ljudje, ki potrebujejo oskrbo, oskrbovani doma in sorodniki, ki skrbijo zanje, začasno ne morejo skrbeti za oskrbo in za določeno obdobje potrebujejo nadomestno oskrbo.
Ugotovljena stopnja oskrbe 0 je predvidevala prevzem stroškov preventivne oskrbe do 28 dni oziroma do 1.612 evrov. Nazadnje je bila za dementne bolnike z stopnjo oskrbe do 42 dni izplačana dotacija do 2.418 EUR na leto.
Pomembno: Ker so se stopnje oskrbe spremenile v pet ravni oskrbe, je obstoj ravni 2, 3, 4 ali 5 osnovna zahteva za pravico do preventivne oskrbe.