S predhodnim in poznejšim dedovanjem lahko premoženje podedujemo po generacijah po želji. Vendar pa obstajajo slabosti, ker lahko prejšnji dedič razpolaga s premoženjem le v zelo omejenem obsegu. Poleg tega davčni organi tukaj dostopajo dvakrat.
Pred dedovanjem in po dedovanju: najpomembnejše na kratko
- Posestvo je mogoče upravljati več generacij s pomočjo pred dedovanjem in po dedovanju.
- Prejšnji dedič lahko s premoženjem razpolaga le v določenih mejah.
- Nadaljnja dediščina je zaščitena z različnimi zakonskimi predpisi.
- Davek na dediščino je treba plačati za pred dedovanje in po dedovanju.
- Obstajajo enostavnejše alternative precej zapletenim pred dedovanjem in po dedovanju.
Kaj je pred dedovanje? Kaj je po dedovanju?
S sredstvi pred dedovanjem ali poznejšo dedovanjem lahko oporočitelj v oporoki določi, v kakšnem vrstnem redu osebe, ki jih imenujejo, dedujejo njegovo zapuščino (odstavek 2100 nemškega civilnega zakonika (BGB)).
Avtor oporoke lahko določi tudi trajanje prejšnje in nadaljnje dediščine, za katero je oseba upravičena do uporabe zapuščine. Oporočitelj lahko tako po svoji volji razdeli svoje premoženje med več generacij, tudi po njegovi smrti.
Oporočitelj za prejšnjega dediča imenuje eno osebo. V skladu z dedno zakonodajo naslednja dediščina prevzame dediščino šele, ko se prejšnja dediščina konča. Avtor oporoke lahko svobodno določi, kdaj je temu tako. Če ne navede nobenih podatkov, se naslednja dediščina začne s smrtjo prejšnjega dediča.
Da prejšnji dedič zapuščine ne izkoristi v celoti, tako da za naslednjega dediča ne ostane nič, je zakonsko določeno, da lahko prejšnji dedič z njo razpolaga le v omejenem obsegu (odstavek 2112 BGB).
Zakaj sta koristna pred dedovanjem in po dedovanju?
Oporočitelji uporabljajo instrument pred dedovanjem in po dedovanju predvsem takrat, ko naj bi dediščino prenesli na nekatere ljudi.
Ta možnost se najverjetneje uporablja za oporoke zakoncev. S tem se zagotovi, da se zapuščina, ki je bila prvotno zapuščena preživelemu partnerju, v določenem trenutku prenese na potomstvo, drugo osebo ali več drugih oseb.
Na ta način je mogoče najprej zagotoviti ekonomsko oskrbo zakonca in nato otroka. Brez opredelitve predhodne in poznejše dediščine, na primer, če ni bila sestavljena nobena oporoka in velja pravno nasledstvo, bi lahko zakonec svobodno razpolagal s prej podedovanim premoženjem in otrokom na primer le zapustil obvezni del.
Oporočitelj lahko v oporoki določi prejšnje in naslednje dediče.
Kakšne pravice in obveznosti imajo prejšnji in nadaljnji dediči?
Če zapustnik umre, postane prejšnji dedič dedič premoženja. Hkrati naslednji dedič prejme tako imenovano "pričakovano pravico".
- Za zagotovitev, da bo od nasledstva nekaj ostalo za naslednjega naslednika, lahko prejšnji dedič z zapuščino razpolaga le v omejenem obsegu. Če proda ali celo odda preneseno lastnino, so ta dejanja vedno neučinkovita, če je naslednji dedič zaradi tega prikrajšan (§ 2113 BGB).
- Tudi prejšnji dedič je dolžan pravilno upravljati zapuščino. Na primer, krije tudi potrebne stroške vzdrževanja.
- Če poznejši dedič to želi, mora prejšnji dedič sestaviti seznam zapuščine (§ 2121 BGB). Po potrebi je smiselno, da to zabeleži notar. Poleg tega je prejšnji dedič odgovoren nadaljnjemu dediču, če obstaja sum, da krši pravice naslednjega dediča.
- Prejšnji dedič lahko zase uporabi predmete iz dediščine. Nato je dolžan le nadomestiti vrednost glede na naslednjega dediča (§ 2134 BGB).
- Prejšnji dedič mora dediščino obravnavati kot poseben sklad naslednjega dediča. Z njo pa lahko razpolaga, pod pogojem, da temu pravno ni nič v nasprotju (§ 2112 BGB).
Za prejšnjega dediča obstajajo številne obveznosti in omejitve, zaradi katerih lahko dediščina v najslabšem primeru postane celo neprivlačna. Oporočitelj ima torej možnost, da prejšnjega dediča izvzame iz nekaterih teh omejitev. Nato se govori o "osvobojenih predhodnih dedičih".
Kaj je oproščena pred dedovanje?
Če zapustnik tako želi, lahko prejšnjega dediča oprosti nekaterih svojih obveznosti (2136. člen BGB). Ta izjema je možna za naslednje točke:
- odstranjevanje zemlje, ladij in ladijskih konstrukcij (odstavek 2113, odstavek 1 BGB)
- razpolaganje s hipotekarnimi terjatvami, zemljiškimi in pokojninskimi dolgovi (§ 2114 BGB)
- polog vrednostnih papirjev (§ 2116 BGB)
- prenos in pretvorba prinosniških papirjev (§ 2117 BGB)
- opomba o blokiranju v registru dolgov (§ 2118 BGB)
- vlaganje denarja (§ 2119 BGB)
- določitev s poslovnim načrtom (§ 2123 BGB)
- pravica prejšnjega dediča do informacij
- zagotavljanje zavarovanja v primeru zaskrbljenosti zaradi pomembne kršitve pravic naslednjega dediča (§ 2128 BGB)
- učinek in umik upravljanja zapuščine (§ 2129 BGB)
- obveznost predaje po nasledstvu, pa tudi odgovornost (§ 2130 BGB)
- obseg dolžnosti skrbnega ravnanja (§ 2131 BGB)
- neustrezno ali prekomerno rodenje (§ 2133 BGB)
- zamenjava po samostojni uporabi (§ 2134 BGB)
Oproščeni prejšnji dedič je tako v svojih dejanjih svobodnejši od prejšnjega dediča brez teh dodatno podeljenih pravic. Oproščena prejšnja dediščina prav tako ne sme podariti nobenega premoženja. Poleg tega je še vedno dolžan pripraviti seznam zapuščine na zahtevo naslednjega dediča.
Če želite, lahko prejšnjemu dediču dodelite dodatne pravice.
Kakšno vlogo ima obvezni del pri pred dedovanju in po dedovanju?
Če je prejšnji dedič upravičen do obveznega dela dediščine, ima dve možnosti:
- Dedičino lahko zavrne in zahteva svoj obvezni del.
- Dedičino sprejme.
Čas ima, da to odločitev sprejme v roku zastaranja. Oseba, ki je upravičena do obveznega dela, določenega kot prejšnja dediščina, ima torej na izbiro, ali se bo odločila za prejšnjo dediščino z vsemi omejitvami, pravicami in obveznostmi ali pa je s (običajno nižjim) obveznim delom zadovoljna.
Morebitni obvezni del dediščine je bistven tudi za naslednjega dediča. Ima tudi dve možnosti:
- Zavrne zapuščino in zahteva obvezni del.
- Sprejema zapuščino.
V drugem primeru z dediščino, do katere je upravičen, ne more takoj razpolagati, temveč le v času, določenem v oporoki, ali ko prejšnji dedič umre. Če namesto tega zavrne naslednjo dediščino, takoj prejme obvezni delež.
Ali lahko prejšnji dedič deduje naslednjega dediča?
Prejšnja dediščina načeloma ne more določiti, katera oseba ali osebe bodo prevzele naslednjo dediščino. To ni mogoče, ker naslednji dediči ne dedujejo prejšnjega dediča, temveč prvotnega oporočitelja. Njegova volja se uresničuje s pred dedovanjem in po dedovanju.
Možno pa je, da oporočitelj predhodnemu dediču podeli pravico, da sam določi nadaljnje dediče. Ta zakonita pred dedovanje bi torej odločala, kdo lahko prevzame po dedovanju. Ta odločitev bi se potem štela za nadaljevanje volje prvotnega oporočitelja po njegovi smrti. V skladu s to predpostavko bi lahko prejšnji dedič tudi dedičil naslednjega naslednika (OLG München, odločba z dne 5.1.2017, datoteka št. 34 Šx 324/16).
Sodba Višjega deželnega sodišča prvotnemu oporočitelju omogoča, da po svoji smrti z dediščino lažje razpolaga. Na primer, prejšnji dedič se lahko pravočasno odloči, ali je bilo tako imenovano dobro vedenje naslednjega dediča in bi ga zato moral podedovati. Tega ni mogoče predvideti vedno, ko je oporoka sestavljena ali ob smrti.
Ali lahko prejšnji dedič spremeni oporoko?
Prejšnji dedič si lahko ustvari svojo voljo in tako vpliva na to, komu bo prešlo njegovo premoženje po njegovi smrti. S sredstvi iz prejšnje dediščine pa ne more razpolagati. Ta lastnost mora biti zakonsko ločena od lastne in je zato ni mogoče zapustiti v nasprotju z voljo prvotnega zapustnika.
Prejšnji dedič ne more spremeniti oporoke, izražene v oporoki oporočitelja, ali jo s svojo oporoko razveljaviti.
Ali lahko prejšnji dedič proda podedovano hišo?
Zapuščina je načeloma zakonsko zaščitena tako, da prejšnji dedič ne sme izvajati nobenih dejanj, ki bi negativno vplivala na naslednjega dediča. Prejšnji dedič je lastnik zapuščine le za določeno časovno obdobje in jo mora vnaprej določiti naslednjemu dediču. Prodaja nepremičnine, ki jo je pokojnik pustil, je zato v osnovi izključena (oddelek 2113 BGB). Vendar obstajajo izjeme.
Če je oporočitelj prejšnjega dediča izvzel iz določenih omejitev v skladu z 2136. členom BGB, lahko ta oprostitev odpre tudi možnost prodaje Your-Best-Home.net. Če je v oporoki navedena takšna izjema iz 2113. člena BGB, naslednji dedič ne more preprečiti prodaje hiše. Možna je tudi prodaja hiše prejšnjega dediča, če se vsi nadaljnji dediči strinjajo s prodajo.
Pri prodaji takšne nepremičnine bodoči kupci nujno spoznajo dediščinsko situacijo, ker je zaščita naslednjega dediča zapisana v zemljiški knjigi. Tako imenovani zapis po dediču je vpisan v zemljiško knjigo v skladu z 51. odlokom o zemljiški knjigi (GBO). Če je prejšnja dediščina izvzeta, se to tudi upošteva.
Kdaj lahko prejšnji dedič proda vaš-Best-Home.net brez privolitve naslednjega naslednika?
Obstaja tretja različica, v kateri je prejšnji dedič lahko prodal Your-Best-Home.net: Če je za pravno "pravilno upravljanje" nepremičnine bistvenega pomena, da jo proda, mora soglasje dati naslednji naslednik § 2120 BGB).
Natančneje, to bi lahko veljalo, če bi moral prejšnji dedič pokojniku plačati dolgove pokojnika. Če sam za to nima dovolj sredstev, lahko zahteva soglasje naslednjega dediča za prodajo hiše.
Kaj se zgodi, če naslednji dedič umre pred prejšnjim dedičem?
Če poznejši dedič umre, preden prejšnji dedič umre, naslednja dediščina preide na njegovega dediča. Posledično to ne spremeni razmer za prejšnje dediče.
Če želi prvotni dedič preprečiti, da bi naslednja dedna pravica prešla na potomce naslednjega dediča, lahko to v oporoki izključi.
Če pa naslednji dedič umre pred oporočiteljem, postane prejšnji dedič končni dedič. Obstaja pa izjema, če je naslednji dedič potomec oporočitelja, na primer njegov sin. Nato zapuščina preide na njegove potomce, če jih sploh ima. Tako bi vnuki pokojnega prevzeli nadaljnjo dediščino.
Oporočitelj lahko te primere obravnava tudi v oporoki in imenuje nadomestnega dediča.
Davek na dediščino pred dedovanjem in po dedovanju
Sposobnost oporočitelja, da zelo natančno določi svojo zapuščino, ima davčno zakonodajo za prejšnje in nadaljnje dediče veliko slabost: dediščino je treba dvakrat obdavčiti.
V skladu z odstavkom 6 oddelka 6 Zakona o davku na dediščine (ErbStG) se prejšnja dediščina šteje za dediščino. V skladu z odstavkom 6 § 6 ErbStG pa je tudi naslednja dediščina ustrezno obdavčena. Ustrezne davke na dediščino je zato treba plačati tako na začetku predhodne dediščine kot tudi ob naslednjem dedovanju.
Alternative pred dedovanju in po dedovanju
Predpisi o pred dedovanju in po dedovanju so precej zapleteni, tako da je ta oblika dedovanja v oporokah redko navedena.
Tako imenovana "berlinska zaveza" je danes veliko bolj pogosta. V njej se zakonca podpirata kot edina dediča in določita, komu naj gre premoženje po smrti zadnjega umrlega zakonca.
Kot alternativo predhodni in poznejši dediščini je mogoče tudi zapuščino nepremičnine osebi, ki je dejansko predvidena za naslednjo dediščino, vendar drugi osebi podeliti pravice do uporabe, kot so na primer koristne pravice do nepremičnine. Dedič že postane lastnik nepremičnine, vendar lahko z njo prosto razpolaga šele po smrti osebe z užitkovnimi pravicami.
