Stroški izolacijskih ukrepov

Anonim

Finančne smernice za zapleten projekt

Energična prenova © Gina Sanders, fotolia.com

Vsaka hiša je drugačna in ima svoje izzive toplotne izolacije. Neznanke so na primer starost stavbe, status obnove, stenska struktura ali velikost. Če so navedeni stroški za različne izolacijske ukrepe, je treba te neznanke določiti v začetnem stanju. To pomeni, da se stroški v tem primeru nanašajo na izdelavo teoretičnega modela in niso splošna trditev.

Kljub temu so takšne smernice koristne. Dajte obnovitelju priložnost, da približno oceni finančne stroške za energetsko optimizacijo. Najbolj praktične informacije so torej cene kvadratnega metra. Institut Wohnen und Umwelt (IWU) je v okviru hesanske kampanje za varčevanje z energijo za zgled postavil stroške različnih izolacijskih ukrepov:

  • Streha (med in pod špirovci): 60 do 100 evrov na kvadratni meter
  • Streha (splavar): 60 do 130 evrov na kvadratni meter
  • Zgornji talni strop (dostopen): 36 do 46 evrov na kvadratni meter
  • Zgornji strop tal (ni dostopen): 24 do 30 evrov na kvadratni meter
  • Toplotnoizolacijski kompozitni sistem (ETICS): 123 evrov na kvadratni meter
  • Prezračena zavesna stena: 75 do 300 evrov na kvadratni meter
  • Notranja izolacija (zaviranje difuzije): 40 do 60 evrov na kvadratni meter
  • Notranja izolacija (prepustna za difuzijo): 70 do 100 evrov na kvadratni meter

Ekstrapolirano na območja, ki jih je treba izolirati, so zneski naložb za različne izolacijske ukrepe zlahka petmestni.

Primeri stroškov različnih izolacijskih ukrepov Nasvet: Poiščite najcenejšega strokovnjaka za izolacijo, primerjajte ponudbe in prihranite.

Izolacija je le del stroškov

Pri vseh ukrepih izolacije je na eni strani toplotna izolacija, na drugi strani pa spremljajoča dela kot stroškovni dejavnik. To postane še posebej jasno na primeru prezračevane zavese: Izredno velik razpon od 75 do 300 evrov na kvadratni meter izhaja iz dejstva, da fasadna obloga predstavlja velik del stroškov.

Če naročnik ali posodabljalec izbere posebej kakovosten material za oblogo, na primer baker, so stroški bistveno višji kot pri oblogah, na primer z azbestnimi vlaknenimi cementnimi ploščami. Zahtevana podkonstrukcija vpliva tudi na stroške, še posebej, če jo je treba ojačati za težke fasadne materiale. Za zavesno steno z lesenimi opaži lahko stroške enega kvadratnega metra površine sestavnega dela razdelimo na naslednji način:

  • Leseni opaž: 52 evrov
  • Podkonstrukcija: 25 evrov
  • Izolacijski material (mineralna vlakna 18 centimetrov): 32 evrov

Podobna slika se pokaže s streho: V enodružinski hiši s površino strehe 150 kvadratnih metrov lahko nova kritina s sočasno izolacijo stane okoli 20.000 evrov. Delež čiste izolacije je razmeroma nizek in znaša 4.500 evrov.

Pametna prenova tako ali tako pomeni večkratno uporabo

Ne glede na to, ali gre za izolacijo ali ne - modernizacija običajno poleg gradbenega materiala in njegove profesionalne namestitve povzroči dodatne stroške, na primer za postavitev odra ali gradbišče. Zato je treba preveriti vse večje ukrepe popravila, da se ugotovi, ali jih je mogoče kombinirati z izboljšanjem toplotne izolacije. Po odštevanju teh tako ali tako nastalih stroškov (vseeno stroškov) za izolacijo dejansko nastanejo le dodatni stroški materiala. V primeru prenove lahko toplotno izolacijo zahteva celo zakon: če se strukturno spremeni 20 odstotkov sestavnega dela (na primer stena ali streha), mora celotni sestavni del po prenovi izpolnjevati standarde EnEV v skladu z Odlokom o varčevanju z energijo (EnEV).

Glede na nenehno naraščajoče cene energije pa se vsekakor splača preseči zakonsko predpisani minimum, kar zadeva toplotno izolacijo. Nemška agencija za energijo (dena) je to dokazala v svoji študiji prenove. Drugi del študije obravnava energetsko prenovo stanovanjskih stavb, ki jih uporabljajo lastniki. Pokazalo se je, da je energetska prenova stare stavbe na energetsko raven učinkovite hiše 70 ekonomična. Učinkovita hiša 70 lahko porabi le 70 odstotkov energije v primerjavi s standardno novogradnjo. Če so stroški energetske prenove razporejeni na prihranjene stroške ogrevanja, stane vsaka kilovatna ura prihranjene energije 7,1 centa. Po poročanju Dena je ta vrednost pod povprečno ceno energije 8 centov.

Izolacija se lahko splača: primer daje jasnost

Tudi prenova naslednjega standarda hiše z boljšo učinkovitostjo - hiše učinkovitosti 55 - je z obstoječo prenovo še vedno lahko ekonomična. Dena je to izračunala v okviru študije za enodružinsko hišo iz sedemdesetih let s 144 kvadratnimi metri bivalne površine. Na hiši so bili upoštevani naslednji ukrepi obnove:

  • Izolacija zunanjih sten
  • Izolacija stropa kleti
  • Izolacija nadstropnega stropa
  • Vgradnja 3-steklene zaščitne zasteklitve
  • Vgradnja kondenzacijskega kotla s solarnim sistemom za pripravo tople vode
  • Vgradnja prezračevalnega sistema z rekuperacijo toplote

Ti ukrepi za varčevanje z energijo povzročajo dodatnih 30.000 evrov stroškov obnove. Po drugi strani pa se energetski stroški hiše z približno 2.730 evrov na leto pred obnovo znižajo na le okoli 564 evrov na leto pozneje. V tem primeru prihranjena kilovatna ura stane 7,7 centa. Še vedno manj od trenutne povprečne cene energije.

Izolacija se lahko splača: primer daje jasnost

V prvem delu študije prenove je družba Dena že dokazala, da je tudi toplotna izolacija večstanovanjskih stavb lahko zasnovana tako, da znižani stroški energije nadomestijo višjo najemnino brez dodatnih stroškov. Prenova je zato možna "brez najemnine za ogrevanje".

Naj dobičkonosnost izračuna vnaprej

Primeri jasno kažejo: izolacija je vedno izračun stroškov in koristi. Da bi bili prepričani, da bo izolacija varno pokrila investicijske stroške, je vnaprej koristen izračun donosnosti. To lahko opravi energetski svetovalec.