Ali gradbena društva lahko odpovedujejo pogodbe o dolgoročnih stavbah z visokimi obrestnimi merami? Glede tega vprašanja so sodniki Zveznega sodišča (BGH) zdaj razsodili v korist gradbenih društev.
Gradbene družbe lahko odpovejo pogodbe gradbene družbe, če stranke posojila niso izkoristile niti deset let po tako imenovani zapadlosti za dodelitev. Zvezno sodišče je odločilo v dveh postopkih proti Bausparkasse Wüstenrot (az. XI ZR 185/16 itd.).
Utemeljitev vrhovnega sodišča: Namen varčevanja je upravičenost do posojila. Ta cilj je dosežen takoj, ko je posojilna pogodba gradbene družbe pripravljena za dodelitev. Glede na tarifo je pogodba o stanovanjskem posojilu in hranilnici pripravljena za dodelitev, ko je prihranjeno 40 do 50 odstotkov vsote stanovanjskega posojila in prihranka.
Kdaj gradbena društva odpovedujejo starejše pogodbe?
Gradbene družbe odpovedujejo starejše pogodbe, pri katerih namen gradnje družbe ni več pomemben. Obstajajo varčevalci gradbene družbe, ki jih posojilo gradbene družbe ne zanima več, a želijo čim dlje izkoristiti visoke kreditne obresti na njihove stare pogodbe po današnjih standardih - tudi zato, ker v tej nenaravno nizki obrestni meri ni možnosti za naložbe. To je s stališča kupca razumljivo, vendar je v nasprotju z osnovno idejo gradnje prihrankov v družbi: varčevanje v skupnosti za pridobitev posojila z nizkimi obrestmi.
Zakaj je sodba BGH v smislu kolektiva gradbene družbe?
Pogodba o stanovanjskem posojilu in hranilnici ni zasnovana kot varčevalna pogodba z neskončnim rokom, ampak zagotavlja srednjeročno pravico do stanovanjskega posojila z zajamčenimi obrestmi. Če se to ne uporabi - kar se pogosto dogaja glede na sedanjo fazo nizkih obrestnih mer - pogodbe o stanovanjskem posojilu in hranilnici ne moremo še naprej uporabljati v nedogled kot običajna varčevalna pogodba. Z ukinitvami gradbena društva vzdržujejo ravnovesje med kreditnimi in posojilnimi obrestmi v sistemu gradbene družbe. Na to ravnotežje resno vpliva politika ničelnih obrestnih mer Evropske centralne banke. Sodbe BGH stabilizirajo varčevalni sistem gradbene družbe in tako služijo interesom velike večine kupcev gradbene družbe, ki jih pogodbe o odpovedi ne vplivajo.