Avto pred vhodom: ali ga je dovoljeno odriniti? - Your-Best-Home.net

Kazalo:

Anonim

Trenutne odločitve nemških sodišč in njihov pomen za lastnike nepremičnin in davkoplačevalce, najemnike in najemodajalce.

Avto blokira vhod? Odrivanje je dovoljeno

Odstraniti oviro ali počakati? S tem vprašanjem se je soočil najemnik v garaži, katere vhod je blokiralo vozilo. Manjkala je ključ za vžig, a napačno parkiran avto je bil odklenjen. Lastnik garaže je ukrepal: sprostil je ročno zavoro, samodejni menjalnik preklopil s P na N in oviro potisnil na stran. Prekršitelj je kasneje odkril, da je bil menjalnik njegovega avtomobila poškodovan, ko je prestavna ročica upravljala z odstranjenim ključem za vžig. Lastnik garaže naj plača nastale stroške. Ni mu treba, je presodilo münchensko okrožno sodišče: Kršitelj parkiranja je motil lastniško pravico najemnika garaže. Slednji je bil torej upravičen odpraviti oviro pri samopomoči.Najemniku garaže ni treba plačati morebitne malomarne škode na avtomobilu.
Številka datoteke Z132 C2617 / 18

Davčni urad ne odgovarja več kot popust

Kdor sprejme dediščino, je odgovoren tudi za zapustnikove dolgove z vsem svojim zasebnim premoženjem. Vendar to pravilo ne velja za davčni urad, je nedavno pojasnilo Zvezno sodišče. Skupnost lastnikov je od davčnega urada zahtevala plačilo dolgov za stanovanjski dodatek umrlega lastnika stanovanja. Davčni urad je bil imenovan za zakonitega edinega dediča: najprej je pobiral najemnino zapustnikovega stanovanja, pozneje pa je, ko je bila nepremičnina prosta, organiziral izvršbeno dražbo. Davčni urad pa ni želel prevzeti dolgov pokojnine za stanovanjske dodatke, ki so presegali zapuščino. Tako je, vrhovni sodniki so se odločili: Če davčni urad dediščine ne uporablja za svoje namene, le izpolnjuje svojo regulativno funkcijo in obdeluje zapuščene posesti.
Številka datoteke V ZR 309/17

Morebitna napaka v prihodnosti ne upravičuje znižanja najemnine

Dva najemnika istega najemodajalca sta v letih 1968 in 1971 na zunanjih stenah stanovanj našla toplotne mostove. V obeh primerih obstaja nevarnost nastanka plesni, če najetih prostorov ne redno prezračujemo. Najemniki so na sodišču zahtevali znižanje najemnine in odstranitev toplotnih mostov. Obe tožbi pred Zveznim sodiščem nista uspeli: znižanje najemnine ne pride v poštev, ker potreba po rednem prezračevanju ne predstavlja pomanjkljivosti, poleg tega pa gradnja zadevnih objektov ustreza gradbenim predpisom v zadevnih letih gradnje. Najemodajalec torej ni dolžan vgraditi toplotne izolacije.
Številka spisa VIII ZR 271/17, VIII ZR 67/18

Nepravilen življenjski prostor: kupec prejme odškodnino

Ponovno merjenje bi bilo smiselno. Na območju Stuttgarta je bilo po internetu naprodaj stanovanje z 98 kvadratnimi metri bivalne površine. Pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe je velikost stanovanja lastnik sin popravil na "približno 89 kvadratnih metrov", ki se je do imenovanja notarja obnašal, kot da je prodajalec in lastnik nepremičnine. Kupec je pozneje odkril, da je stanovanje veliko le 78,2 kvadratnih metrov. Kupec je tožil lastnikovega sina in imel je pravico okrožno sodišče v Stuttgartu: kdor poda informacije o velikosti stanovanja v modrem in ne razkrije svoje nevednosti glede tega, deluje krivdno in vpliva na odločitev o nakupu. Sin kupcu dolguje odškodnino.
Številka datoteke 14 U 44/18