Pandemija korone obrača vsakdanje življenje na glavo. Zlasti delovno življenje se je za mnoge ljudi popolnoma spremenilo. Ponujamo odgovore na najpomembnejša delovnopravna vprašanja o Coroni in imenujemo vaše pravice in obveznosti kot zaposlenega.
Ali morate delodajalca obvestiti, če ste okuženi s Corono?
Zaposleni običajno niso dolžni delodajalcu posredovati informacij o svojem zdravstvenem stanju. Ni vam treba odgovarjati na vprašanja o tem. Če pa je diagnosticirana bolezen Covid-19 ali obstaja sum nanjo, mora lečeči zdravnik o tem obvestiti zdravstveni oddelek v skladu z oddelkom 9 Zakona o zaščiti pred okužbami (IfSG) in oddelkom 1 Odloka o poročanju o koroni. Urad praviloma obvesti delodajalca o primeru korone, da bo lahko izpolnil svojo dolžnost varovanja in skrbi za ostale zaposlene.
Težko preprečite delodajalcu, da izve za okužbo z virusom. Da bi zaščitili druge zaposlene, je zato koristno in pošteno in po mnenju nekaterih odvetnikov morda tudi dodatna pogodbena obveznost iz člena 241, odstavek 2 BGB, da se čim prej obvestite o okužbi.
Za zaščito kolegov je priporočljivo delodajalca čim prej obvestiti o okužbi s korono.
Ali boste še naprej prejemali plačo, če imate Covid-19?
V skladu z odstavkom 1 oddelka 3 Zakona o nadaljevanju prejemkov (EntgFG) so zaposleni, če so bolni, upravičeni do nadaljnjega plačila delodajalca največ šest tednov. Zaposleni lahko uveljavljajo to trditev v skladu z veljavno delovno zakonodajo, takoj ko delovno razmerje obstaja vsaj štiri tedne brez prekinitve (odstavek 3 EntgFG, odstavek 3). Vseeno je, za kakšno bolezen gre. Uredba zato velja tudi za ljudi, ki so bolni s Covid-19 ali okuženi s koronavirusom.
Ali se še naprej izplačujejo plače ali nadomestila v primeru karantene?
Če ste v določenem časovnem obdobju v karanteni kot previdnostni ukrep s strani oblasti, mora delodajalec še naprej izplačevati nadomestilo za „nepomemben čas“ v skladu z oddelkom 616 BGB. Kako dolgo je dolžan to storiti, je odvisno od posameznega primera (sodba BGH z dne 30. novembra 78, III ZR 43/77).
Če je oddelek 616 nemškega civilnega zakonika (BGB) omejen ali celo izključen s kolektivno pogodbo ali posamično pogodbo, so zaposleni praviloma upravičeni do odškodnine, če so v uradni odredbi v karanteni. Oddelek 56 IfSG potem velja.
Zaposlen v karanteni za največ šest tednov prejema odškodnino v višini izgubljene dohodke od sedmega tedna v višini bolniške odsotnosti (odstavek 1 in odstavek 56 IfGS).
Če je delavec v karanteni zaradi okužbe s Corono, je v skladu z delovno zakonodajo upravičen do nadaljnjega izplačevanja plač do šest tednov.
Kdaj lahko podjetja naročijo delo s kratkim časom?
Če na primer delodajalec zaradi pandemije korone izgubi naročila, če ozka grla pri dostavi vplivajo na proizvodnjo ali če zaposlenih ne more v celoti zaposliti iz drugih ekonomskih razlogov, mu lahko Zvezni zavod za zaposlovanje dovoli uvedbo dela s krajšim delovnim časom v skladu z 19. členom Zakona o varstvu zaposlitve (KSchG). Delovni čas lahko nato zmanjšamo na nič.
Zaradi zakona o olajšanju dela s krajšim delovnim časom, ki je začel veljati 13. marca 2020, se podjetja lahko prijavijo na krajši delovni čas do 31. decembra 2021, če deset odstotkov zaposlenih prizadene izguba dela (prej je bila 30-odstotna). Prispevke za socialno varnost trenutno v celoti povrne Zvezni zavod za zaposlovanje. Zakon hkrati določa, da se negativna bilanca delovnega časa v celoti ali delno odpove (odstavek 109 knjige III Socialnega zakonika (SGB III), odstavek 5, točke 1, 2 in 3).
Se morate strinjati s kratkim delom?
Če uvedba dela s krajšim delovnim časom ni urejena s kolektivno pogodbo, pogodbo o delu ali posamično pogodbo, mora svet delavcev podjetja odobriti delo s kratkim časom. Če sveta delavcev ni, je potrebno soglasje vseh zaposlenih, ki jih prizadene kratkotrajno delo.
Vendar je tu priporočljiva previdnost: Če se delavec ne strinja s krajšim delovnim časom, bo delodajalec prisiljen prekiniti delovno razmerje. V kolikšni meri je to združljivo z delovno zakonodajo, je odvisno od posameznega primera.
Koliko kratkoročnega dodatka ste upravičeni?
V primeru kratkotrajnega dela so zaposleni upravičeni do dodatka za krajši delovni čas. To naj bi ublažilo finančne izgube zaradi skrajšanega delovnega časa za zaposlene.
Dodatek za kratek čas se izplačuje največ dvanajst mesecev in ustreza 60 odstotkom izgubljene neto plače. Zaposleni z vsaj enim otrokom prejemajo 67 odstotkov izgubljene neto plače.
Primer izračuna I:
Gospa Müller ima davčni razred III in enega otroka. Ima redni mesečni bruto dohodek 2.500 evrov. V času kratkega dela zaradi Corone zasluži le 1.250 evrov bruto.
Znesek dohodka:
|
Redni mesečni bruto |
2.500,00 evrov |
|
Mesečni bruto pri delu s krajšim delovnim časom |
1.250,00 evrov |
Pavšalni izračun razlike v neto plačah:
|
redna neto plača |
1.938,00 evrov |
|
Neto plača med kratkotrajnim delom |
1.002,00 evrov |
|
Razlika |
936,00 evrov |
Izračun dodatka za kratek čas:
|
Razlika med redno neto in pavšalno neto |
936,00 evrov |
|
Od tega 67 odstotkov zaslužkov za kratek čas |
627,12 evra |
|
Skupna plačana pristojbina |
1.002,00 evra |
Primer izračuna II:
G. Schmidt ima davčni razred I in nima otrok. Za svoje delo prejema tudi redni mesečni bruto dohodek v višini 2.500 evrov. V času kratkega dela zaposlenih, ki ga je povzročila Corona, zanj ostane le 1.250 evrov bruto.
Znesek dohodka:
|
Redni mesečni bruto |
2.500,00 evrov |
|
Mesečni bruto pri delu s krajšim delovnim časom |
1.250,00 evrov |
Pavšalni izračun razlike v neto plačah:
|
redna neto plača |
1.699,00 evrov |
|
Neto plača med kratkotrajnim delom |
985,00 evrov |
|
Razlika |
714,00 evrov |
Izračun dodatka za kratek čas:
|
Razlika med redno neto in pavšalno neto |
714,00 evrov |
|
Od tega 60 odstotkov dodatkov za kratek čas |
428,40 evra |
|
Skupna plačana pristojbina |
985,00 evrov |
Nadaljnji primeri izračuna so na voljo pri Zvezni agenciji za zaposlovanje. Ta je na svoji spletni strani objavila tabelo za izračun dodatka za kratek čas kot PDF.
Brezposelnost: Kako se prijavite kot brezposelni v času Corone?
Zaposlitveni centri in agencije za zaposlovanje so zaradi koronavirusa trenutno zaprti za javnost. Trenutno se kot brezposelni trenutno ni mogoče osebno prijaviti - po telefonu, elektronski pošti ali pošti, vendar je to mogoče in bi bilo treba storiti takoj. Vlogo za nadomestilo za brezposelnost I je mogoče oddati tudi prek spleta.
Takoj ko so centri za zaposlovanje in zavodi za zaposlovanje spet odprti za stranke, je treba osebno prijaviti brezposelnost. Za to bo poslano ustrezno povabilo.
Kako najti novo službo kljub zapiranju korone?
Zaradi koronavirusa imajo številna podjetja trenutno kratek čas in pogosto zamrznejo zaposlitve. Kdor trenutno išče novo službo in se je že prijavil, mora pričakovati, da se bo izbirni postopek izjemno zavlekel ali celo ustavil.
Koronavirus je opazen tudi na zaposlitvenih portalih: v nekaterih panogah je razpisanih precej manj delovnih mest. Če pa je s primerno ponudbo mogoče najti primernega delodajalca, je priporočljivo, da zadevno podjetje vprašate, ali se trenutno išče novega zaposlenega in v kolikšni meri je smiselno oddati prošnjo. Vedno je mogoče, da je podjetje trenutno tako zasedeno z izzivi Corone, da preprosto ni bilo časa, da bi skupaj z drugim delom izbrisali oglas za delo. Preden v aplikacijo vlagate nepotreben trud, je koristno vprašati.
Iskanje nove službe je podvig med zaustavitvijo korone. Zdaj je treba potrpljenje.
Kako potekajo razgovori za službo?
Če podjetje kljub Coroni najame več zaposlenih, je priporočljivo oblikovati izbirni postopek s čim manj osebnih stikov. Začetne razgovore je bilo mogoče na primer opraviti tudi po telefonu ali prek videokonference. Sistemi za videokonference so na voljo v računalnikih in mobilnih telefonih.
Ti pogovori so drugačne kakovosti kot pogovori z neposrednim stikom, vendar mora biti zmanjšanje tveganja tudi prednostna naloga aplikacij. Konec koncev veliko pove o prilagodljivosti in skrbi, ki jo ima podjetje za svoje zaposlene, o tem, kako v sedanjih razmerah ravna z vlogami. Z video konferenco se lahko nekoliko navadite delati v domači pisarni.
Zaradi blokade stikov zaradi Corone trenutno potekajo razgovori za službo prek video klepetov.
Kakšne so vaše pravice v zvezi z varstvom otrok?
Dnevni centri in šole so zaprti po vsej državi, tako da je skrb za otroke trenutno popolnoma v rokah skrbnikov. To je velika težava, zlasti za zaposlene ljudi, saj po delovnopravni zakonodaji ni dovoljeno pripeljati otroka na delo. In tudi če delate v domači pisarni, je smiselno kombinacijo dela in varstva otrok običajno zelo težko izvesti. Če želite torej ohraniti ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem v domači pisarni, pogosto ne gre za varstvo otrok.
Vendar pa so do nujnega varstva otrok upravičene le tiste poklicne skupine, za katere se šteje, da so sistemsko pomembne, torej katerih delo je nujno za zagotovitev delovanja države. Katere so to, je v zveznih deželah drugače določeno, vendar so skrbniki teh poklicev praviloma upravičeni do varstva otrok:
- Javna varnost (policija, gasilci, nadzor nad nesrečami)
- Zdravstvo (zdravniki, farmacevti, zdravstvene in reševalne službe, farmacevtska proizvodnja, laboratoriji)
- Prehrana (proizvodnja in trgovina, logistika)
- Energija (elektrika, plin, voda, gorivo)
- Komunikacijska in informacijska tehnologija
- Osnovne storitve (čistilne storitve, prodaja hrane)
Ljudje z vseh drugih področij dejavnosti morajo poleg dela sami organizirati tudi varstvo otrok in si po potrebi vzeti dopust ali zmanjšati nadure pri delodajalcu.
Do varstva otrok ste v krizi Corona upravičeni le, če delate na sistemsko pomembnem položaju.
Varstvo otrok: Kdaj dobite odškodnino?
Ali so se skrbniki na vse možne načine potrudili, vendar še vedno niso ustrezno poskrbeli
- otrok ali otroci do dvanajstega leta starosti oz
- za tiste, ki so zaradi invalidnosti odvisni od pomoči,
lahko organizirajo, imajo pravico zavrniti izvedbo v skladu s § 275, odstavek 3 BGB. Pravica delodajalca do nadaljnjega izplačila plače, ki izhaja iz oddelka 616 nemškega civilnega zakonika, pa je omejena na "nepomembno obdobje", tako da delavec po nekaj dneh nima več dohodka, če delodajalec preneha izplačevati.
V tem primeru lahko delavec zaprosi za odškodnino v skladu z odstavkom 1a oddelka 56a IfSG. Ta se zaposlenim izplačuje največ šest tednov, znaša 67 odstotkov izgube zaslužka, a največ 2.016 evrov na mesec.
Ali morate na službena potovanja in se udeležiti prireditev?
Načeloma morajo zaposleni izpolnjevati svoje obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi tudi v času koronske krize. Glede na področje odgovornosti lahko te naloge vključujejo tudi službena potovanja in / ali udeležbo na prireditvah. Srečanja z več kot 1.000 ljudmi so trenutno v številnih zveznih državah prepovedana do sredine ali konca aprila, vendar so pogosto še vedno možni manjši dogodki. Zaposleni bi moral pri njih sodelovati, pod pogojem, da je to del njegovih uradnih dolžnosti do delodajalca.
Le če je poslovno potovanje ali udeležba na dogodku nerazumna, na primer zato, ker to pomeni veliko objektivno tveganje za zaposlenega, ima delavec pravico zavrniti nastop v skladu s tretjim odstavkom 275 nemškega civilnega zakonika (BGB). Vendar je treba takšno tveganje preučiti za vsak primer posebej. Če delavec z vidika delodajalca brez razloga noče izpolniti svojih obveznosti, je možno opozorilo.
